Uvidi iz prakse Lilalab mentorjev: Ko je podjetniški mentor ‘le’ moderator

Avtorici: Meta Pezdir, Tadeja Mirič

Od zime do jeseni 2025 poteka pilotni projekt Lilalab inkubator - podjetniški inkubator, kjer razvijamo podjetnika, ne njegove ideje. Začeli smo s šestimi delavnicami, na katerih smo se ukvarjali s čutenjem svojega telesa (tehnike embodiment-a), iskanjem kreativnega pretoka (angl. flow), iskanjem svojega poslanstva, razvijanjem miselnosti obilja, iskanja svojega avtentičnega glasu in prepoznavanja svoje mreže. Delavnicam v poletnih mesecih sledijo tri mentorstva, ki so namenjena prenosu naučenega v prakso, med drugim pa tudi bolj poglobljenemu iskanju svoje podjetniške poti.

Ker Lilalab v osrčje svojega delovanja postavlja skupnost, smo se odločili, da bodo tudi naša podjetniška mentorstva malo drugačna - skupinska – in da bodo mentorji delovali kot moderatorji. Po nekaj uspešno izvedenih mentorskih srečanjih, Lilalab mentorice z veseljem podeljujemo naše uvide iz prakse; zakaj verjamemo, da je skupinsko mentorstvo odličen pristop, kako pripraviti skupino za kakovostno aktivno sodelovanje in doprinos ter nenazadnje, kako sploh postati moderator skupinskega mentorstva.

Zakaj smo se lotili skupinskega pristopa pri podjetniškem mentorstvu?

Foto: Taja Harris

V timskem delu že od nekdaj velja enačba, da je 1 + 1 več kot 2, ali kot pravi znan slovenski pregovor – “več glav, več ve”. To velja tudi v podjetništvu, ki je še posebej dinamično in posledično podjetnika vsakodnevno potiska iz cone udobja, saj so izzivi malodane stalnica. Ko se tovrstni izzivi podelijo v skupini ljudi, podjetnikov, ki si želijo ustvarjati, rasti in se med seboj poslušati, se odpre prostor, kjer se izmenjavajo dragocenih izkušenj, znanj in novih pogledov.

Vsak udeleženec mentorstva na tak način v skupino in k reševanju izziva prinese nekaj svojega, na ta način pa preseže znanja, bi jih prinesla le ena oseba, torej mentor. Še posebej dragocene so izkušnje oseb, ki so se že znašle v podobnih situacijah oziroma so v istem času na podobni stopnji podjetniške poti. Kadar pa skupino sestavljajo heterogeni posamezniki pa lahko razmišljanja oseb, ki delujejo na drugem področju oz. razmišljajo drugače, dodajo ključno novo perspektivo pri reševanju izziva.

“Pred leti sem bila del skupinskega mentorstva ženskih podjetnic in takrat spoznala, kako dragoceno je tudi povezovanje in deljenje znanja med skupino. Sedaj, ko sem v vlogi mentorice, opažam tudi v praksi, kakšno bogastvo prinese vsak udeleženec - mnogo več idej, znanja pa tudi veselja ob ustvarjanju. Predvsem pa drug drugemu delujejo kot motivatorji in zgled.” - Meta

Prav tako okolje smo želele ustvariti za mlade podjetnike v Lilalab inkubatorju, zato smo se odločile za skupinsko mentorstvo, ki sledi t.i. mastermind pristopu. Skupina se srečuje z namenom, da udeleženci aktivno soustvarjajo proces in pomagajo pri reševanju individualnega izziva vsakega od udeležencev – bodisi s konkretnimi idejami, raziskovalnimi vprašanji, sočutjem ali motivacijo. Mentor v tem kontekstu deluje kot moderator procesa, ki pomaga ustvariti pogoje, da skupina čimbolj zaživi.

Kako pripraviti skupino na aktivno soustvarjanje?

Foto: Taja Harris

Dobra energija skupine ni samoumevna. Nastane, ko udeležencem pripravimo varen prostor v katerem se lahko izražajo. Skupinsko mentorstvo razumemo kot proces, za katerega je ključna dobra zasnova in predpriprava. Razdelile smo ga na tri dele, ki so tudi osnova vseh Lilalab delavnic – uglaševanje, osrednji ’ustvarjalni’ del in zaključek.

Srečanje začnemo z uglaševanjem, ki ga sestavljata check-in (kratko vprašanje s katerim preverimo razpoloženje udeležencev) in ice-breaker (kratka igrica, ki lahko služi kot uvod v osrednje delo).  Te enostavni orodji udeležencem pomagata preiti iz vsakdanje, ga toka življenja v prisotnost »tukaj in zdaj«. S check-in vprašanji »Kako si danes? S čim prihajaš?« pa lažje začutimo udeležence, da jih z razumevanjem njihovega počutja lahko čimbolj podpremo v procesu. Uvodno uglaševanje je kot ogrevanje pri športu – zelo pomembno za kakovostno delo, saj tako zbudimo možgane in prebudimo skupinsko dinamiko.

Osrednji del mentorstva poteka po pristopu mastermind-a. Mentor vsakega udeleženca spodbudi, da svoj izziv čim bolj konkretno definira, preveri pa tudi, da je vsem v skupini prijetno reševati prav ta izziv. V nadaljevanju vsak udeleženec izbran izziv predstavi. Po navadi mu damo 3 minute časa.

Sledi  kratek check-in skupine, kjer v enem stavku vsi podelijo svoje “čustvene odzive” na izziv (npr. “Zelo se veselim, da bomo reševali prav ta izziv.” ali “Zdi se mi, da moja znanja ne bodo pripomogla k reševanju tega izziva in mi je malo neprijetno.”). Na ta način se takoj znebimo čustvene komponente in lahko v nadaljevanju bolj zbrani rešujemo izziv. Ta del smo povzele po de Bonovi metodi 6 klobukov razmišljanja (rdeč klobuk).

Sledi čas za debato in ideacijo, ki je časovno omejen (npr. 10 minut). V tem delu vsi udeleženci prispevajo ideje in izkušnje ter podajajo povratne informacije, “nosilec izziva” pa si zapisuje svoje uvide. Ob koncu slednji podeli svoj “aha moment” in si določi konkreten naslednji korak, ki ga bo izvedel do prihodnjega srečanja skupine.

“Zame biti mentorica preprosto pomeni biti človek. Z vsem kar vem in kar ne, z vsem kar nosim znotraj sebe, a z jasno namero, da bom iskreno prisotna s skupino v danem trenutku. Udeležence želim z zgledom povabiti v pristen izraz sebe, svojih zmag in dilem, jim držati jasno strukturo, da vsak dobi svoj prostor za izraz in podporo, nato pa se prepustiti in dovoliti, da me osupne proces, ki se razvije na podlagi unikatnega doprinosa vsakega udeleženca.” - Alenka

Kako postati moderator skupinskega mentorstva?

Foto: Taja Harris

Kot mentor tovrstnih mentorskih srečanj, potrebuješ ne le veščine mentoriranja (kot so npr. poslušanje, empatija in postavljanje pravih vprašanj), temveč tudi veščine moderiranja. Slednje vključujejo zmožnost vodenja procesa, upravljanja skupinske dinamike (prepoznavanje konfliktov, spodbujanje enakomerne aktivne udeležbe) in ustvarjanja varnega prostora za izražanje. Prav tako moderator aktivno skrbi za čas in strukturo izvedbe mentorskega srečanja.

V praksi smo se mentorice tega lotile tako, da smo ustvarile svojo podporno skupino – nekakšno skupinsko mentorstvo za mentorje.  Skupaj smo pripravile konkreten načrt izvedbe, zbirale povratne informacije s srečanj ter poiskale rešitve za izzive, ki so se morda pojavili, in druga z drugo tako delile znanje, ki ga prinašamo od drugod.

Vsaka mentorica je avtentična mentorica, saj v proces prinaša predhodne raznolike izkušnje in znanja. Tu govorimo o študiju (npr. psihologija, podjetništvo), delovnih izkušnjah (kadrovska služba, poslovno svetovanje), različnih izkušnjah vodenja skupin in tudi praktična doživljanja raznovrstnih mentorstev, ki smo se jih same udeležile.

Po nekaj izvedenih mentorstvih, smo ugotovile, da je za uspešno srečanje skupinskega mentorstva pomembno, da:

• si postavimo  jasne cilje in okvirno strukturo srečanja (predvsem časovni okvir);

• mentorirancem pomagamo definirati konkreten izziv (naj ga oblikujejo v ‘Kako bi lahko ...?’ vprašanje);

• smo prilagodljive glede na odzive in razpoloženje skupine. To pomeni, da  vsebino srečanja lahko malo prilagajamo glede na odziv udeležencev, ki ga dobimo tako, da v proces vključujemo‘ckeck-in’ vprašanja (na začetku, vmes in na koncu);

• ob koncu vsak ozavesti svoj ‘aha moment’ in določi konkreten naslednji korak.

Mentorji lahko ustvarimo tudi digitalno skupino, kjer se v vmesnem času med mentorstvom udeleženci spodbujajo, delijo svoj napredek in uvide.

“V vlogo mentorice sem bila tokrat postavljena prvič. Ob sprejetju odločitve, da postanem mentorica, je bil seveda prisoten strah. Hkrati pa sem čutila tudi veliko odgovornost do udeležencev, za katere želiš, da od samega programa odnesejo čim več. Ključno vlogo pri tem je odigrala dobra predpriprava in priprava konkretnega načrta,  ki ga z ekipo mentoric opravimo pred vsakim mentorstvom. Na samem mentorstvu pa se potem prepustiš toku in zaupaš procesu. Udeleženci me vedno znova presenetijo s svojo energijo, idejami in podporo drug drugemu - taki občutki te kot mentorja napolnijo in čutiš hvaležnost, da lahko to počneš.” – Tadeja

Ali je klasično mentorstvo pasé?

Skupinsko mentorstvo ne izključuje klasičnega mentorstva. To je še posebej primerno za tiste, ki iščejo konkretna znanja ali povezave, ki jim jih “klasičen” mentor lahko zagotovi. Skupinsko mentorstvo v tem kontekstu prinese manj specialistično-usmerjenih nasvetov, a hkrati dodaja širino, nove perspektive in krepi socialne veščine.

Če se odločate za mentorstvo, je zato pomembno, da razumete, kaj so vaši cilji. V kolikor na primer želite navete od strokovnjaka s točno določenega področja, bo klasično mentorstvo verjetno bolj primerno za vas. Če pa ste mentor in razmišljate, da bi začeli s skupinskimi mentorstvi, pa je morda to super znak, da se tega lotite. Raziščite in okrepite vaše veščine moderiranja, povežite se s skupnostjo, ki bi tovrstno mentorstvo potrebovala in skupaj z njimi pripravite konkreten načrt mentorskega srečanja. Potem pa kar poskusite in svoje delo sproti izboljšujte glede na izkušnje. In ne pozabite na najpomembnejšo lekcijo - zaupajte procesu.